Nevrolingvistično programiranje, ki se z mednarodno okrajšavo imenuje NLP, je nastalo leta 1973. Odkrila in zasnovala sta ga, z združevanjem različnih disciplin, ved ter področij, Richard Bandler, študent psihologije, matematike in informatike ter John Grinder, profesor lingvistike.
Do odkritja NLP-ja sta prišla na nek način naključno, ko sta leta 1972 in 1973 proučevala uspešnost dveh terapevtskih metod: gestalt terapijo Fritza Perlsa in družinsko terapijo Virginie Satir. Ti dve disciplini sta bili začetek raziskovanja povsem nove metode, ki sta ji avtorja dala naziv Nevrolingvistično programiranje. Z mednarodno okrajšavo se je ta metoda pričela označevati s kratico NLP.
Richard Bandler je bil leta 1971 briljantni 21-letnik, ki je diplomiral iz psihologije. To je bil čas, ko so študenti smeli izvajati izobraževanja in seminarje, ki pa jih je nadziral profesor. Leta 1972 je Richard Bandler zaprosil profesorja Johna Grinderja, ki je od njega 10 let starejši, če bi spremljal oziroma nadziral njegovo skupino, kjer je poučeval gestalt terapijo, katere avtor in utemeljitelj je bil Fritz Perls. Grinderja je povabil k sodelovanju, ker se je počutil frustriranega, ker mu ni uspevalo drugih ljudi tako hitro in uspešno naučiti veščin geštalt terapije, ki jih je sam lahko osvajal zelo hitro in z dokajšnjo lahkoto. Anekdota o začetkih njunega sodelovanja pravi, da mu je Grinder takrat dejal: »Če boš ti mene naučil tega, kar počneš ti, bom jaz tebi povedal, kaj točno sploh je to, kar počneš.« Grinder je njegovo povabilo sprejel in pričela se je zgodba povsem nove metodologije, ki sta ji oba dala naziv, nevrolingvistično programiranje oz. z okrajšavo, NLP.
Oba, Bandler in Grinder sta že v tem času bila prijatelja s priznanim britanskim antropologom in družboslovcem Gregoryjem Batesonom, ki je živel dokaj blizu obeh in so se srečevali. Bateson nima je odprl vpogled v biološke in družbene sisteme, katerih značilnost je, da je vse medsebojno povezano. Njegova sistemska teorija je močno vplivala na oba ustanovitelja NLP-ja, še posebej pri razvoju koncepta “ekologije” sprememb. Ta koncept priporoča, da se pri oblikovanju ciljev, ali pri odločitvah za spremembe, naredi presoja, kako bo sprememba vplivala na sistem kot celoto. Je pa Gregory Bateson Grinderju in Bandlerju pomagal še z nečim drugim, konec leta 1974 ju je povezal s svojim prijateljem in psihiatrom Miltonom H. Ericksonom, priznanim hipnoterapevtom. Njegov način dela sta pričela spremljati in modelirati leta 1975. Pri tem sta bila tako natančna in konkretna, da je sam MIlton Erickson bil presenečen, kaj vse sta pri njegovem načinu dela prepoznala in strukturirano oblikovala v model. Dejal njima je: “Še sam ne bi znal drugim tako natančno povedati, ali predstaviti, kaj točno počnem.”
Kaj vse je danes vključeno v nevrolingvistično programiranje?
Za nastanek NLP-ja so bile uporabljene različne metode ter spoznanja iz naslednjih področij:
—–PSIHOLOGIJA,
+ PSIHOTERAPIJA,
+ MATEMATIKA,
+ INFORMATIKA,
+ LINGVISTIKA (JEZIKOSLOVJE IN GOVOR),
+ SISTEMSKA TEORIJA,
+ OSTALE SODOBNE ZNANOSTI.
———————————————-
= NLP.
PSIHOLOGIJA&PSIHOTERAPIJA
Temeljna disciplina, iz katere se je razvilo nevrolingvistično programiranje, sta psihologija in psihoterapija. Richard Bandler in John Grinder sta proučevala vedenjske in jezikoslovne vzorce najbolj uspešnih terapevtskih metod tistega časa. S tem sta naredila model, v katerem sta dala poudarek na “razliko, ki v terapiji naredi razliko pri klientovem vedenju in gledanju na svet”. Kdo od obeh utemeljiteljev – ustanoviteljev, Bandler ali Grinder, je za izdelavo tega modela bolj zaslužen, je povsem brezpredmetno vprašanje. Dejstvo je, da nevrolingvistično programiranje – NLP, brez sodelovanja obeh hkrati ne bi moglo nastati, ali pa bi ta metoda bila morda le približek tega kar je postala do danes.
Pa poglejmo, kdo je bil uporabljen, in kako, da je nastalo nevrolingvistično programiranje.
Geštalt terapija – Fritz in Laura Perls
Prva metoda, ki je s svojo učinkovitostjo navdušila Richarda Bandlerja, se imenuje “geštalt”. Razvila sta jo Friztz in Laura Perls, (rojena kot Lore Posner). Spoznala sta se leta 1930, postala sta par in se kmalu poročila. Družina Perls je zaradi judovskega porekla leta 1933, ko so nacisti prišli na oblast, zapustila Nemčijo in preselila v Južni Afriko, kjer sta Laura in Fritz nadaljevala z delom na razvoju te psihoterapevtske metode. Po desetih letih v Južni Afriki se je družina Perls preselila v Kanado, nato pa kmalu v ZDA, natančneje v New York. Fritz Perls je leta 1942 v Južni Afriki s pomočjo Laure napisal svojo knjigo “Ego, lakota in agresija”. Laura Perls je bila vidna psihologinja, ki je neodvisno od svojega moža Fritza vodila prvi geštalt inštitut, ki je bil ustanovljen leta 1952 v New Yorku. V šestdesetih letih sta se zakonca Perls ločila in vsak zase nadaljevala svoje delo z geštaltom. Laura je ostala v New Yorku in nadaljevala delo v Geštalt inštitutu, Fritz pa se je preselil v Los Angeles v Kaliforniji. Laura Perls je umrla leta 1990, v starosti 85 let, Fritz Perls pa leta 1970 v starosti 77 let.
Iz geštalt terapije se v NLP-ju uporablja nekaj pristopov in konceptov, ki jih navajam v nadaljevanju. Zelo pomemben element NLP-ja je Perlsova tehnika z nazivom “menjava zaznavnih položajev”, ko na stvari pogledamo iz različnih zaznavnih položajev. S tem se ustvari nova osebna izkušnja. Pri doživljanju odnosov z drugimi sta pomemben dejavnik tudi samoodgovornost ter svobodna izbira, kar praktično pomeni, da nikoli ne gre za to, da nas npr. drugi prizadenejo temveč gre za lastno odgovornost kako se bomo ob neki situaciji počutili in za lastno izbiro, kako si bomo to interpretirali ter se na to odzivali. Tudi naše lastno vedenje je vedno naša osebna izbira, si pa v njem vedno zadovoljujemo zavedne in nezavedne osebne motive, potrebe in vrednote. Z osveščanjem vrednot, motivov in potreb postaja posameznik vse bolj avtentičen ter skladen. Frizz Perls je uporabljal tudi način spraševanja, ki ga danes v NLP izrazoslovju imenujemo metamodel jezika in je poleg uporabe v psihoterapevtske namene odličen pripomoček za delo z ljudi pri vodenju, v prodaji, pri poučevanju, pri mentorstvu, pri izvajanju coachinga …
Izraz “gestalt” se v psihologiji nanaša na nemške besede “slika”, “oblika”, “struktura”. Pomeni celovitost kjer je celota pomembnejša od posameznih delčkov in kjer se ves čas dogaja dinamika iskanja ravnotežja med silami v nas in v svetu, ki nas obdaja. Gestalt psihologija temelji na ideji, načelu in konceptu: nedokončane zadeve in neizpolnjeni dogodki nam povzročajo slabe občutke, ti pa nam preprečujejo, da uživali v življenju.
Družinska terapija – Virginia Satir
Naslednja metoda, iz katere sta Bandler in Grinder črpala elemente odličnosti je družinska terapija Virginie Satir, ameriške družinske terapevtke, ki si je prislužila status “Matere družinske terapije”. Gospa Satir je bila terapevtka in avtorica knjig o družinski terapiji. Že kot otrok bila zelo vedoželjna in se sama naučila brati pri starosti treh let. Ena od njenih najbolj znanih in zanimiv izjav glede družinske terapije je: “Družina je mikrokozmos. Če znam ozdraviti družino, znam ozdraviti svet”.
Iz njenega modela družinske terapije so v nevrolingvistično programiranje bila vključena spoznanja, kako delujejo sistemi, predvsem kako deluje družina. Zaradi podobnih principov so ta spoznanja uporabna tudi za razumevanje ostalih sistemov, npr. za odnose in razmerja med zaposlenimi v podjetju. Tako kot Perls je tudi gospa Satir pri komunikaciji s klienti uporabljala pristop preverjanja njihove realnosti ter resnice z nizom vprašanj za razjasnitev, o čem točno se gre. Ta način oblikovanja vprašanj se danes v NLP izrazoslovju imenuje “metamodel jezika”. S tem je komunikacijski proces dobil povsem novo dimenzijo, saj so se že samo skozi razgovor s pravimi in umestnimi vprašanji razrešile mnoge nejasnosti ter problemske situacije. Njena zelo pomembna ugotovitev je tudi bila, kako veliko vlogo v medsebojnih odnosih imata posameznikova samopodoba in samospoštovanje. Ko si človek izboljša samopodobo in samospoštovanje se v medsebojnih odnosih prične obnašati mnogo bolj zrelo, sodelovalno in konstruktivno. Poleg teh spoznanj je gospa Satir k razvoju NLP-ja prispevala še ključno metodo, ki jo imenujemo zaznavni sistemi VAK (vizualno, avditivno, kinestetično) in se nanaša na to, kako ljudje procesiramo informacije. Njena izjemna sposobnost, ki sta jo Bandler in Grinder modelirala, je bil način, kako je vzpostavila odnos zaupanja. Ta pristop v komunikacijskem odnosu imenujemo DOBER STIK. Po njeni zaslugi smo dobili ozaveščen vpogled v to, kdaj smo v komunikaciji skladni in avtentični, kako se notranja stanja izražajo skozi telesno govorico, še posebej v stresnih situacijah. V NLP-ju ima veliko uporabnost tudi njena metoda za preoblikovanje omejujočih prepričanj v bolj zdrava in spodbudna… Virginia Satir je v NLP orodjarno prispevala tudi model povratne informacije, t.i. “sendvič povratno informacijo”, ki je oznaka za konstruktivno kritiko.
Hipnoterapija in trans – Milton Hyland Erickson
Kot sem že prej omenil, leta 1975 sta Richard Bandler in John Grinder navezala stik z Miltonom Ericksonom. Ta je zaradi svojih nenavadnih in čudežnih metod dela s transom in hipnozo pridobil status legende, ki se je po njegovi smrti še povečala. Na področju hipnoterapije, je Erickson danes, 40 let po smrti, še vedno velika avtoriteta in vzornik za mnoge praktike in mojstre transa in hipnoze. Po izobrazbi in profesiji je bil psihiater, družinski terapevt, strateški psihoterapevt in hipnoterapevt. Zaslužen je za to, da sta trans in hipnoza v zahodni civilizaciji pričela izgubljati oznake in predpostavke okultnosti in vraževernosti. Po njegovi zaslugi je hipnoza v zadnjih 50 letih začela postajati eno izmed najbolj učinkovitih metod za spremembe, osebni razvoj in za hitro učenje.
Erickson je svoje veščine in znanja s področja komunikacije z nezavednim umom črpal ii povsem svojih osebnih izkušenj. Pri 17 letih je zbolel za Polio, zaradi česar je bil paraliziran, zdravniki pa so bili mnenja, da bo umrl. A to se ni zgodilo zaradi njegove izjemne volje. Ko je ležal v postelji in si predstavljal, kako se spet premika, je zaradi zelo močno doživetih mentalnih slik, zaznal, da se nekatere mišice odzivajo. Postopoma je s ponavljanjem teh metalnih predstav in z intuitivno uporabo trans stanja (avtohipnoze) popolnoma ozdravel in spet aktiviral svoje mišice, da so pričele delovati.
V tem času, ko je bil nekaj časa skoraj popolnoma nepremičen, in ni mogel niti govoriti, je spoznal in ozavestil moč neverbalne komunikacije. Predvsem, kako močno sporočilno sredstvo je lahko telesna govorica, kjer se obilo informacij lahko izmenja brez glasu in besed. Le z mimiko obraza, očesnimi premiki in drobnimi gibi. Ta osebna izkušnja mu je omogočila, da je pričel razumeti, kako deluje nezavedni um, ki ga ni možno v nič prisiliti, ob potrpežljivem komuniciranju z njim, se pa spremeni v močnega zaveznika in podpornika našim namenom, žejam in potrebam. S to izkušnjo je Erickson razvil način hipnoterapije, ki se tudi imenuje po njem in sicer Ericksonova hipnoza Gre za pristop vstopanja v trans – hipnotično stanje, ki je dopusten, prilagodljiv in posreden. Za razliko od drugih, bolj avtoritarnih načinov ustvarjanja hipnoze ali transa pri klientih, je Erickson to počel z jezikovnimi vzorci z zgodbami, primerjavami, metaforami, simboli in zanimivimi protislovji.
Na osnovi modeliranja, ki sta ga pri Ericksonu opravila Bandler in Grinder, je v nevrolingvistično programiranje bila vključena tudi hipnoza. Ker se marsikomu postavlja vprašanje, kakšna je razlika med transom in hipnozo, je odgovor: Ni je. Oboje je poimenovanje za isto stanje. Trans in hipnoza sta besedi in pojma, ki govorita o isti stvari, o osredotočeni pozornosti na eno samo stvar. Jezikovni vzorci, ki se za to vstopanje v hipnozo in trans na Ericksonov način uporabljajo, se imenujejo, Miltovov model jezika. Gre za jezikovne vzorce z obilico namernih posplošitev, popačenj in izbrisov. Miltonu Ericksonu gre zahvala, da nas je naučil, kako indirektno nagovarjati nezavedni um z zgodbami, metaforami, besednimi igrami, humorjem in “utilizacijo”. Utilizacija je izraz za kreativno uporabo problemskega ali trenutnega obstoječega stanja za učenje in spremembo.
Ostali vplivi
LINGVISTIKA
Alfred Korzbybinski
- “zemljevid ni pokrajina”
- kreirana subjektivna realnost
- “siromašni osebni zemljevidi” povzročajo popačenja v zaznavanju ter razmišljanju
Noam Chomsky
- površinska in globinska struktura govora ter razmišljanja
- predpostavke v razmišljanju, ki se pojavijo v govoru
MATEMATIKA&INFORMATIKA
- členjenje informacij
- kibernetika
- teorija sistemske analize
- abstraktni nivoji
OSTALI VPLIVI
- Benjamin Lee Whorf – govor, misli, realnost
- Paul Watzlawick s sodelavci – kratka terapija
- Frank Farely – provokativna terapija
- George Miller – 7+-2 informacijskih enot
- Hans Vaihinger – filozofija “kot da…”
Zapisal:
Marjan Račnik, >> NLP trener, >> poslovni trener, >> izvajalec team building programov, >> coach, >> avtor dveh knjig za vodje: Postani najboljši vodja in Postani vodja sprememb
GSM: 051 362 153